3. Socialni klub na temo "Kakovost strokovnega dela na področju socialnega varstva"
Socialna zbornica Slovenije je dne 20. septembra 2019, izvedla 3. Socialni klub na temo 'Kakovost strokovnega dela na področju socialnega varstva'.
Moderatorka mag. Barbara Kobla Tomc je v uvodu razprave izhajajoč iz aktualne Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020, opozorila, da je pri uresničevanju tretjega cilj 'Izboljševanje kakovosti storitev in programov ter drugih oblik pomoči s povečanjem učinkovitosti upravljanja in vodenja izvajalskih organizacij, povečanjem njihove avtonomije ter upravljanjem kakovosti in zagotavljanjem večjega vpliva uporabnikov in predstavnikov uporabnikov na načrtovanje in izvajanje storitev.', najmanj strokovne pozornosti in sistemskih pobud. Zato je tema 3. Socialnega kluba še kako aktualna.
Razpravo so kot govorniki sooblikovali Tatjana Arnšek, univ. dipl. psih., spec. klin. psih. svetovanja, inšpektorica - višja svetnica na področju socialnega varstva, Simon Strgar, direktor Doma starejših občanov Šiška, Petra Hameršek, profesorica defektologije je zaposlena kot strokovna vodja v SVZ Hrastovec, Anita Bregar, univ, dipl. soc. del., pomočnica direktorice CSD Gorenjska, Enota Jesenice, Dr. Andreja Rafaelič, socialna delavka je zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu RS za socialno varstvo, Hana Košak, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, strokovna delavka na Društvu Kralji ulice in zunanja sodelavka Pedagoške fakultete v Ljubljani. Socialni klub je moderirala mag. Barbara Kobal Tomc, podpredsednica Socialne zbornice Slovenije.
Po uvodnih predstavitvah, se je razvila zanimiva razprava. Glavne zaključke lahko strnemo v naslednje alineje:
Država mora zagotoviti dokaj stabilno podporno okolje, ki bo podpiralo in omogočalo razvoj storitev in programov. Spremembe, ki se sistemsko uvajajo, morajo biti domišljene, preizkušene in se morajo uvajati postopoma.
Pomembno je, da se za večjo strokovnost in razvoj povezujemo tako med različnimi strokami, da se povezujemo v lokalnem okolju in tudi in predvsem znotraj organizacij. Velike organizacije večkrat takega povezovanja ne omogočajo, saj je vodstvo lahko zelo oddaljeno od operative.
Za kakovostno delo je zelo pomembno, da so zaposleni, ki storitve in programe izvajajo strokovni, kompetentni, povezani z okoljem, v katerem delujejo, da so motivirani za svoje delo in tudi primerno nagrajeni. Predvsem zaradi slednjega, zadnje čase opažamo veliko fluktuacijo kadra na našem področju, kar znižuje kakovost našega dela.
Kakovostno delo je tisto, ki omogoča celostno obravnavo uporabnikov, ki jim omogoča možnost izbire, ki ohranja njihovo dostojanstvo in je nujno z vidika spoštovanja človekovih pravic.
Izpostavili smo, da je nujno, da ohranimo kakovost dela kot nekakšen osnovni standard. Žal pa okolje od izvajalcev premnogokrat zahteva, da je kvantiteta pred kvaliteto in se tako kakovost razume že kot nekakšen nadstandard. Takšne razmere vodijo v stagnacijo našega strokovnega dela in ogrožajo dostojno življenje vseh naših uporabnikov in tudi zaposlenih.
Razpravljali smo tudi o standardih kakovosti. Pridobitev certifikata je za organizacijo zahteven in drag proces. Zato smo se strinjali, da bi bilo smiselno na nivoju države določiti nekaj kazalnikov, s katerimi bi izvajalci izkazovali kakovost svojega dela. Sodelujoči so predstavili strokovna izhodišča, primere dobre prakse in tudi pomanjkljivosti, s katerimi se v praksi srečujejo na področju socialnega varstva, pri spremljanju kakovosti strokovnega dela, ki od izvajalcev zahteva stalno izboljšavo in prilagoditve glede na sistemske, družbene in demografske spremembe. In skupaj z udeleženci na koncu razprave
Celotno poročilo z zaključki 3. Socialnega kluba se nahaja na tej povezavi.
