top of page

Socialna varnost ni zgolj proračunska postavka – je temelj dostojanstva in varnosti ljudi

3 hours ago
4 min read

Socialna zbornica Slovenije poziva Vlado RS in poslance Državnega zbora, naj pri načrtovanju proračuna za leto 2027 zagotovijo transparentno presojo socialnih učinkov in v pripravo rešitev vključijo stroko.


Socialna zbornica Slovenije z zaskrbljenostjo spremlja napovedano zmanjševanje sredstev za posamezne družinske in socialne prejemke v proračunskih dokumentih za leto 2027. Po javno predstavljenih podatkih je predvidenih 51 milijonov evrov manj za otroške dodatke, 20 milijonov manj za štipendije, 78 milijonov manj za denarno socialno pomoč, 55 milijonov manj za osebno asistenco in 83 milijonov manj za starševska nadomestila. Gre za obsežna zmanjšanja na področjih, ki neposredno zadevajo otroke, družine, invalide, mlade in posameznike, ki se že danes soočajo z materialno stisko in različnimi oblikami socialne izključenosti.

 

Zavedamo se, da je odgovorno upravljanje javnih financ pomembna naloga države in da je treba javna sredstva načrtovati premišljeno. Prav tako razumemo potrebo po učinkovitem nadzoru nad upravičenostjo do javnih sredstev in preprečevanju morebitnih zlorab. Vendar pa mora biti pri presoji ukrepov vedno v ospredju tudi vprašanje njihovih dejanskih posledic za ljudi. Pri socialnih pravicah namreč ne govorimo zgolj o proračunskih postavkah, temveč o sredstvih, ki posameznikom in družinam omogočajo osnovno materialno varnost, dostojno življenje in možnost aktivnega vključevanja v družbo.

 

Zato nas posebej skrbijo napovedi o vsebinskih spremembah pogojev za pridobivanje posameznih pravic, obsegu upravičenj in višini prejemkov. Zagotovilo, da bodo izplačane vse pravice, ki bodo posameznikom pripadale po zakonu, samo po sebi še ne odgovarja na bistveno vprašanje: kakšne bodo te pravice po morebitnih spremembah zakonodaje in koliko ljudi jih bo še lahko uveljavljalo? Prav tu je potrebna posebna previdnost. Spremembe, ki so z vidika javnofinančnega načrtovanja lahko predstavljene kot optimizacija sistema, lahko v življenju posameznika pomenijo izgubo pomembnega dela socialne varnosti.

 

Posebej želimo opozoriti na položaj žrtev nasilja v družini. Organizacije, združene v Sekcijo materinskih domov, varnih hiš in sorodnih organizacij pri Socialni zbornici Slovenije, že dlje časa opozarjajo, da je ekonomska odvisnost eden ključnih razlogov, zaradi katerih žrtve nasilja pogosto ne zmorejo zapustiti nasilnega okolja. Povzročitelji nasilja lahko z nadzorom nad denarjem, dostopom do bančnih računov in razpolaganjem s finančnimi sredstvi žrtvam odvzamejo možnost samostojnega odločanja o lastnem življenju. V takšnih okoliščinah denarna socialna pomoč ni zgolj socialni transfer, temveč pogosto edina realna možnost za zagotavljanje osnovne eksistence ob odhodu iz nasilnega odnosa.

 

Omejevanje dostopa do denarne socialne pomoči lahko zato žrtve, pogosto matere z otroki, postavi pred nedopustno izbiro med materialnim preživetjem in varnostjo. Država mora ustvarjati pogoje, ki omogočajo varen umik iz nasilja in začetek samostojnega življenja, ne pa takšnih, ki zaradi finančne negotovosti povečujejo tveganje, da bodo žrtve v nasilnem odnosu ostale. Socialna varnost je v teh primerih tudi pomemben zaščitni dejavnik pri preprečevanju nasilja in zagotavljanju varnosti otrok.

 

Enako resno je treba obravnavati posledice morebitnih sprememb za invalide, otroke in mlade iz socialno šibkejših okolij, enostarševske družine ter druge skupine, ki so od javnih podpornih mehanizmov posebej odvisne. Zmanjševanje sredstev za osebno asistenco na primer ni mogoče presojati zgolj skozi višino proračunske postavke. Osebna asistenca številnim invalidom omogoča samostojnejše življenje, odločanje o sebi, vključevanje v skupnost, izobraževanje in delo. Podobno otroški dodatki in štipendije niso le dodatek k družinskemu proračunu, temveč pomemben mehanizem zmanjševanja neenakosti in preprečevanja prenosa revščine med generacijami.


Socialna zbornica Slovenije pri svojem delu povezuje strokovne delavce, izvajalce socialnovarstvenih storitev in druge deležnike na področju socialnega varstva. Zato dobro pozna razmere, v katerih delujejo socialnovarstvene organizacije, ter stiske ljudi, ki se nanje obračajo po pomoč. Izkušnje iz prakse kažejo, da se zmanjševanje materialne varnosti posameznikov ne konča pri posamezni pravici ali prejemku. Posledice se pogosto prenesejo na druge sisteme pomoči, socialnovarstvene programe, lokalne skupnosti in humanitarne ter invalidske organizacije, ki že zdaj prevzemajo pomemben del podpore ljudem v stiski. Odgovornosti države za zagotavljanje socialne varnosti zato ni mogoče preprosto prenesti na izvajalce in nevladne organizacije.

 

Menimo, da je pri sprejemanju odločitev o tako pomembnih spremembah nujno upoštevati tudi strokovne izkušnje in opozorila organizacij, ki se s posledicami socialne ranljivosti srečujejo vsakodnevno. Pred dokončnim oblikovanjem in sprejemanjem sprememb je treba jasno predstaviti, katere skupine prebivalstva bodo prizadete, kakšne bodo dejanske posledice za njihov socialni položaj in ali bodo predvideni ukrepi zagotovili, da pomoč še vedno doseže tiste, ki jo najbolj potrebujejo.

 

Socialna zbornica Slovenije zato poziva Vlado Republike Slovenije in pristojna ministrstva, da pri načrtovanju in izvajanju sprememb na področju socialnih in družinskih prejemkov zagotovijo transparentno presojo njihovih socialnih učinkov ter v pripravo rešitev vključijo tudi stroko, izvajalce in organizacije, ki zastopajo interese ranljivih skupin. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti preprečevanju revščine, zagotavljanju varnosti žrtev nasilja, položaju invalidov ter zaščiti otrok in družin v najtežjih življenjskih okoliščinah.

 

Ne nasprotujemo odgovornemu upravljanju javnih sredstev, nasprotujemo pa temu, da bi se učinkovitost sistema presojala predvsem skozi zmanjševanje izdatkov, ne da bi bile hkrati dovolj jasno ovrednotene posledice za ljudi. Prihranki v javnih financah ne smejo postati izguba osnovne socialne varnosti za tiste, ki jo najbolj potrebujejo.

Socialna država se namreč ne izkazuje samo v sprejetih zakonih in zagotovilih o spoštovanju pravic, temveč predvsem v tem, kako ravna z ljudmi, ki so v najtežjih življenjskih okoliščinah. Prav v odnosu do njih se pokaže, ali socialna varnost ostaja ena temeljnih vrednot naše družbe.

 

Ob tej priložnosti se posebej obračamo tudi na poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije. Pri odločanju o predlaganih spremembah proračuna za leto 2027 jih pozivamo, da poleg javnofinančnih ciljev upoštevajo tudi njihove širše družbene in socialne posledice. Pred sprejemom odločitev je pomembno presoditi, kako bodo predvidene spremembe vplivale na ljudi, ki so od teh pravic in podpornih mehanizmov najbolj odvisni, ter ali bodo tudi v prihodnje ohranjeni pogoji za njihovo varnost, dostojanstvo in enakopravno vključevanje v družbo.

 

Pričakujemo, da bodo pri njihovem odločanju pomembno mesto dobili tudi glas stroke, izkušnje izvajalcev socialnovarstvenih storitev in opozorila organizacij, ki vsakodnevno delajo z ljudmi v najrazličnejših življenjskih stiskah.

 

Socialna zbornica Slovenije je pripravljena sodelovati v nadaljnjem dialogu in s svojim strokovnim znanjem prispevati k oblikovanju rešitev, ki bodo zagotavljale vzdržen sistem javnih financ, hkrati pa ohranjale temeljno načelo socialne države: da nihče ne sme ostati brez potrebne podpore takrat, ko jo najbolj potrebuje.

 

Iztok Mrak, univ. dipl. soc. del.

Predsednik

 
 
bottom of page