Pripravništvo

PRIPRAVNIŠTVO V SOCIALNEM VARSTVU

Zakon o socialnem varstvu, v drugem odstavku 4. alinee 77. člena določa, da Socialna zbornica Slovenije določi pogoje in način opravljanja pripravništva in spremlja pripravništvo ter nadzoruje izvajanje pripravništva, kot javno pooblastilo. Socialna zbornica s Pravilnikom o pripravništvu na področju socialnega varstva (Ur. l. RS, št. 128/04) ureja pogoje in način opravljanja ter spremljanja in nadzor izvajanja pripravništva za strokovne delavce na področju socialnega varstva.

Pripravništvo je usmerjena, načrtovana in stalna skrb za organizirano vpeljevanje in usposabljanje mladih šolanih kadrov v delo, za načrtno izpopolnjevanje in prilagajanje izobrazbene strukture zaposlenih zahtevanim pogojem dela, poslovanja in gospodarjenja. Pripravništvo je oblika posebne skrbi za sistematično vključevanje mladih strokovnjakov v delovni proces po končani pridobitvi izobrazbe.

Cilj pripravništva je izobraževanje in vzgajanje za delo ter za osebni razvoj. Namen pripravništva je, da pripravnik opravi program praktičnega usposabljanja, s katerim:

  • pridobi splošna znanja s področja socialnega varstva,

  • umesti strokovno znanje s teoretične na praktično poklicno raven,

  • poglobi znanja, veščine in tehnike potrebne za opravljanje samostojnega strokovnega dela na področju socialnega varstva,

  • se pripravi za strokovni izpit.

 

Pripravništvo v socialnem varstvu ureja Zakon v socialnem varstvu in Pravilnikom o pripravništvu na področju socialnega varstva, ki upošteva Kolektivno pogodbo za področje socialnega varstva in zdravstva in Zakon o delovnih razmerjih.

PRIPRAVNIK

Pripravnik na področju socialnega varstva je vsak, ki ima višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo za socialno delo ali za druge poklice določene z Zakonom o socialnem varstvu, izobrazbe potrebne za delo na področju socialnega varstva in prvič začne opravljati delo v javnem socialno varstvenem zavodu, pri delodajalcu, ki opravlja socialno varstvene storitve na podlagi koncesije ali dovoljenja za delo in drugem izvajalcu socialno varstvenih storitev in programov (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.

 

Delavec, ki si med trajanjem delovnega razmerja pridobi višjo stopnjo strokovne izobrazbe v isti usmeritvi in začne opravljati tej izobrazbi ustrezno delo, se ne šteje za pripravnika, če je podobno ali enako delo opravljal vsaj toliko časa, kolikor traja za pridobljeno strokovno izobrazbo predpisana pripravniška doba.

 

Med usposabljanjem vodi pripravnik pripravniški dnevnik kot evidenco in problemsko analizo o opravljenem delu, ki ga enkrat mesečno predloži svojemu mentorju ter mu o tem poroča.

 

Pripravniški dnevnik je lahko mnogo več, pripravnik v dnevniku opisuje in beleži vse, kar se dogaja in vse v kar je pripravnik vpleten:

 

  • značilnosti strank oziroma uporabnikov, s katerimi dela,

  • stike s posameznimi uporabniki,

  • opis prostora organizacije, kako razporeditev vpliva na počutje uporabnikov in osebja, konkretno delo (intervencije, pogovori, posamezne naloge, opravki, obravnave),

  • vsakodnevna rutinska dogajanja ter posebne, izredne dogodke, sestanke osebja, timske sestanke, supervizijske pogovore z mentorjem itd.

 

ORGANIZACIJA PRIPRAVNIŠTVA

 

Pripravnik opravlja pripravništvo praviloma pri delodajalcu, pri katerem je sklenil delovno razmerje.

Če pripravnik opravlja pripravništvo pri različnih delodajalcih, se mu ustrezna pripravniška doba ali posamezna obdobja pripravništva seštejejo. Pri uveljavljanju pripravniške dobe se pripravniku šteje le tisti del, v katerem je opravljal naloge s področja socialnega varstva.

 

 

VSEBINE PRIPRAVNIŠKEGA USPOSABLJANJA

 

Usposabljanje pripravnikov na področju socialnega varstva poteka po programu, ki obsega splošni del in posebni del z izbirnim delom.

 

SPLOŠNI DEL USPOSABLJANJA je enak za vse pripravnike in obsega seznanitev:

 

  • s širšim področjem socialnega varstva ter s pojmovanjem in uresničevanjem socialne politike,

  • z mrežo izvajalcev dejavnosti socialnega varstva,

  • z vrstami in osnovnimi vsebinami posameznih socialno varstvenih storitev ter z  izvajanji javnih pooblastil na področju socialnega varstva;

  • s pravicami, vlogo in položajem uporabnika pri zagotavljanju storitev,

  • z opredelitvijo in vlogo posamezne stroke ter s pravicami, obveznostmi in pristojnostmi strokovnega delavca na področju socialnega varstva,

  • z značilnimi strokovnimi postopki in metodami dela na področju socialnega varstva.

POSEBNI DEL USPOSABLJANJA določi kandidatu delodajalec glede na delo in/ali poklic, za katerega se kandidat usposablja (lahko tudi v dogovoru s kandidatom in/ali (so)mentorjem). Posebni del usposabljanja se lahko opravi iz naslednjih IZBIRNIH PODROČJIH:

 

  1. Materialna ogroženost (nezaposlenost, socialna izključenost in strategije, zmanjševanje socialne izključenosti, revščina in brezdomstvo);

  2. Partnerski odnosi (zakonska zveza, partnerstvo, druge oblike skupnosti),

  3. Varstvo otrok (programi za mlade, vedenjske težave, nasilje nad otroki, družina in starševstvo);

  4. Družinska razmerja (rejništvo, posvojitve, skrbništvo);

  5. Socialna oskrba (ciljne skupine uporabnikov, oskrba v instituciji – domovih, oskrba na domu);

  6. Socialno vključevanje (programi za neodvisno življenje oseb s posebnimi potrebami, vključevanje oseb po prestani zaporni kazni, vključevanje oseb po drugi obliki obravnave);

  7. Duševno zdravje (zasvojenosti in omame, težave v duševnem zdravju, odklonsko vedenje);

  8. Področje nediskriminacije (uporabnik kot subjekt, marginalne skupine (otroci, invalidi, Romi), standardi dobre prakse na področju nediskriminacije).

 

Na izbirnem področju mora kandidat pridobiti, poglobiti in preizkusiti (temeljita) znanja, ki se nanašajo:

 

  • značilnosti ciljne skupine, stopnjo in vrste socialne ogroženosti

  • zakonodajno ureditev področja

  • mrežo in vrste socialnih služb in storitev, ki se ukvarjajo s problematiko populacije (inštitucije, organizacije, službe, servisi, programi in storitve)

  • celostne pristope obravnave, sodelovanja med izvajalci in med drugimi družbenimi dejavnostmi,

  • preventivne dejavnosti,

  • strokovne pristope ter poklicne metode in tehnike dela, ki jih delavec pozna in uporablja pri delu s ciljno skupino.

 

Posebni del usposabljanja določi pripravniku delodajalec glede na potrebe dela in interesa pripravnika za pridobitev usposobljenosti za posamezno področje dela.

Pripravnik, ki se usposablja pri več delodajalcih oziroma pripravnik, ki pridobiva ustrezne izkušnje s prostovoljnim podiplomskim usposabljanjem, se v dogovoru z mentorjem odloči za posebni del usposabljanja.

 

MENTORSTVO, MENTOR IN SOMENTOR

 

Delodajalec določi pripravniku za mentorja strokovnega delavca, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. izkazana strokovnost, ki se dokazuje:

  • z isto vrsto in enako ali višjo stopnjo izobrazbe kot jo ima pripravnik,

  • s pridobljenim nazivom

  • Socialna zbornica Slovenije poda soglasje in potrdi mentorj

2. izrecno soglaša z mentorstvom.

Pri izbiri mentorja delodajalec poleg pogojev, ki jih določa ta pravilnik upošteva tudi njegove sposobnosti metodičnega prenosa znanja na pripravnika.

Mentor je strokovni delavec s področja socialnega varstva, ki skrbi, da pripravnikovo usposabljanje poteka po določenem programu usposabljanja. Mentor pripravi program usposabljanja, pri tem mora upoštevati vsebine, ki pokrivajo splošni in posebni del usposabljanja pripravnika. Pripravnika lahko v času pripravništva v sodelovanju z mentorjem vodi tudi somentor, ki ga določi delodajalec. Somentor je strokovni delavec, ki sodeluje v pripravništvu kot mentor pripravniku za določeno posebno delovno področje, za določeno posebno strokovno delo ali za vodenje v času, ko pripravnik opravlja pripravništvo pri drugem delodajalcu.

 

Delodajalec določi pripravniku praviloma enega mentorja. V primerih, ko usposabljanje poteka pri različnih organizacijah, se pripravniku hkrati določi enega ali več somentorjev, zadolženih za posamezna področja in/ali obdobja usposabljanja.

 

Skrb za celovito izvajanje programa usposabljanja prevzameta mentor in  somentor. Mentor je pri vodenju in usposabljanju pripravnika na različnih izbirnih področjih ali v drugi organizaciji dolžan sodelovati s somentorjem. Mentor skupaj s somentorjem oblikuje oceno glede na sposobnost pripravnika za pravilno opredelitev delovnega problema, ustreznost izbrane metode dela, ustreznost uporabe teoretičnega znanja pri izvedbi naloge ter glede na pravilnost rešitve nalog. V poročilu o pripravnikovem usposabljanju mentor oceni:

 

  • obseg opravljenega dela glede na program pripravnikovega dela;

  • kakovost opravljenega dela, pri čemer upošteva ocene za posebej določene naloge oziroma ocene somentorja;

  • na katerem ožjem delovnem področju je bil pripravnik najuspešnejši in za katero področje je pokazal največ zanimanja.

DOKUMENTACIJA

 

Ob začetku pripravništva delodajalec posreduje Socialni zbornici Slovenije:

 

  • program pripravništva,

  • prijavo pripravnika - (Obr. SZS PR-1)

  • prijavo mentorja in somentorja - (Obr. SZS ME-1)

  • program usposabljanja - (Usmeritve za pripravo programa pripravniškega usposabljanja)

Dokumentacija o opravljenem pripravništvu vsebuje:

  • program usposabljanja,

  • pripravniški dnevnik,

  • oceno mentorja o pripravnikovi uspešnosti pri usposabljanju.

Mentor skupaj s pripravnikom pripravi dokumentacijo o opravljenem pripravništvu, ki je potrebna za pristop k opravljanju strokovnega izpita.

 

 

SKLEP

 

Organizacija pripravništva predstavlja prvi korak in temelj strokovnega usposabljanja, strokovnega razvoja in dviga kvalitete dela socialnovarstvenih dejavnosti ter omogoča, da se preko njega realizirajo minimalni skupni interesi vseh različnih udeležencev ter do največje možne mere zagotoviti osnovni namen: praktično usposabljanje za samostojno delo na področju socialnega varstva v okviru svoje stroke in socialnovarstvene dejavnosti.

 

Kontaktna oseba:

Helena Kocjančič

helena.kocjancic@szslo.si

tel. +386 (0)1 292 73 22

fax. +386 (0)1 292 73 11

 

 

Dokumenti:

Navodila za posredovanje prijave pripravniškega usposabljanja

Spoštovani izvajalci!

Skladno s Pravilnikom o pripravništvu na področju socialnega varstva (Ur.l. RS, št. 128/04) mora delodajalec ob začetku pripravništva na zbornico posredovati prijavo pripravniškega usposabljanja.  Zbornica ob upoštevanju določil Pravilnika o pripravništvu na področju socialnega varstva, Zakona o delovnih razmerjih, Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Zakona o socialnem varstvu, po proučitvi vloge poda soglasje k predloženemu programu pripravniškega usposabljanja za pripravnika za obdobje pripravništva, ki je določeno s pogodbo o zaposlitvi med pripravnikom in delodajalcem in vključuje obdobje pripravništva določenega v Zakonu o socialnem varstvu ter soglasje k mentorstvu, ko mentor izpolnjuje določila 23. člena pravilnika.

 

V  priponki se nahajajo navodila za posredovanje prijave pripravniškega usposabljanja.

       

KONTAKT

 

Socialna zbornica Slovenije

Ukmarjeva ulica 2

1000 Ljubljana

Telefon: 01 292 73 10

Email: info@szslo.si

URADNE URE

 

Uradne ure strokovne službe Socialne zbornice Slovenije:

 

  • dopoldan: ponedeljek, sreda in petek od 9. do 12. ure

  • popoldan: sreda od 14. do 16. ure.

© 2018 by Socialna zbornica Slovenije                                                                                                Politika zasebnosti     |     Raba piškotkov     |