Rezultati iskanja

Ljubljana, 3.april 2026 V Socialni zbornici Slovenije pozorno spremljamo razpravo o financiranju dolgotrajne oskrbe, zlasti v delu, ki se nanaša na pavšalno ureditev in vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za vprašanje, ki neposredno zadeva socialnovarstvene zavode, naše članice in člane, ter s tem tudi uporabnike storitev dolgotrajne oskrbe po vsej Sloveniji. Kot krovna strokovna organizacija na področju socialnega varstva se zavedamo, da je vzpostavitev javnega, dostopnega in vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe eden ključnih družbenih projektov. Tak sistem mora temeljiti na solidarnosti, preglednosti in zagotavljanju kakovostnih storitev za vse, ki jih potrebujejo. Razumemo, da je pavšalna ureditev financiranja del prehodnega obdobja vzpostavljanja novega sistema. Takšni mehanizmi so v začetnih fazah reform nujni, saj omogočajo stabilnost izvajanja storitev in zagotavljajo kontinuiteto oskrbe za uporabnike. Ob tem pozdravljamo napore politike in stroke, ki sodelujejo pri vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe in njegovem postopnem izboljševanju. Izvajalci na terenu poudarjajo, da je novi sistem v prvih mesecih omogočil večjo finančno stabilnost. To je za socialnovarstvene zavode izjemnega pomena. Po daljšem obdobju negotovosti so lahko številni izvajalci prvič zadihali, stabilneje načrtovali svoje delovanje ter začeli razmišljati tudi o razvoju storitev, izboljšanju kakovosti oskrbe in dodatnem izobraževanju zaposlenih. Prav kakovost kadra in razvoj storitev pa sta ključna za dostojno in strokovno oskrbo uporabnikov. V Socialni zbornici Slovenije zato pozivamo vse deležnike. Odločevalce, financerje, izvajalce in predstavnike stroke k odgovornemu in povezovalnemu dialogu. Ključno je, da se odprta vprašanja uredijo na način, ki bo hkrati zagotavljal večjo transparentnost in preglednost sistema, stabilno in predvidljivo delovanje izvajalcev ter predvsem dobrobit uporabnikov dolgotrajne oskrbe. Prepričani smo, da lahko le s sodelovanjem in medsebojnim razumevanjem oblikujemo sistem, ki bo dolgoročno vzdržen in pravičen za vse. Socialna zbornica Slovenije

V Ljubljani, dne 6. 3. 2026   Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, spoštovani predstavniki političnih strank, cenjeni gostje, predstavniki medijev, in vsi, ki nas spremljate v živo, v imenu Socialne zbornice Slovenije vas iskreno pozdravljam na javnem soočenju predsednikov in predstavnikov političnih strank v okviru priprav na državnozborske volitve 2026. Res je – smo v predvolilnem času. In prav zato je ta razprava pomembna. Volitve niso le tekmovanje programov, temveč trenutek, ko mora politika jasno povedati, kakšne so njene prioritete in kakšna je njena pripravljenost za prevzem odgovornosti. Socialno varstvo je eno od področij, kjer bodo prihodnje odločitve neposredno vplivale na kakovost življenja ljudi – in kjer napake ali odlašanja pustijo dolgoročne posledice. Socialna zbornica Slovenije ni politični akter. Smo strokovna institucija, ki povezuje izvajalce, zaposlene in organizacije na področju socialnega varstva. Naša naloga ni navijati, temveč opozarjati, predlagati rešitve in vztrajati pri strokovnih standardih. Današnji prostor za razpravo razumemo kot del te odgovornosti. Slovenija se sooča z izrazitim staranjem prebivalstva, z naraščajočimi potrebami po dolgotrajni oskrbi in s kadrovskimi primanjkljaji, ki ogrožajo stabilnost sistema. Socialnovarstveni zavodi, centri za socialno delo in drugi izvajalci storitev že danes delujejo na robu zmogljivosti. Zaposleni nosijo veliko breme – strokovno, organizacijsko in človeško. Uporabniki storitev in njihove družine pa upravičeno pričakujejo dostopnost, kakovost in varnost. Zato smo današnje soočenje osredotočili na tri ključna področja: Prvo je implementacija sistema dolgotrajne oskrbe. Zakonodajni okvir je postavljen, a pravo vprašanje je, kako bo sistem zaživel v praksi – enako dostopno v mestih in na podeželju, finančno vzdržno in organizacijsko učinkovito. Kakšna bo vloga javne mreže, kakšna vloga trga in kako bomo zagotovili stabilno financiranje, ki ne bo odvisno od kratkoročnih političnih ciklov? Drugo področje so kadrovski izzivi. Pomanjkanje strokovnega kadra ni več opozorilo za prihodnost, temveč realnost sedanjosti. Plače, delovni pogoji, obremenitve, izobraževanje in vključevanje novih kadrov – tudi iz tujine – zahtevajo sistemski, ne parcialni pristop. Tukaj bo morala država prevzeti aktivno in strateško vlogo. Tretje področje je razvoj socialnega varstva v naslednjih petih do desetih letih. Kako bomo krepili javno mrežo storitev? Kako bomo povezali socialni in zdravstveni sistem? In predvsem: ali imamo jasno vizijo, kako bo socialna država videti v času, ko bo delež starejših bistveno večji kot danes? Veseli me, da so se današnjemu soočenju odzvali predstavniki različnih političnih strank. Njihova prisotnost kaže, da razumejo pomen teh tem. Ob tem naj zelo na kratko omenim, da predstavnika Slovenske demokratske stranke danes ni med nami, kljub večkratnemu vabilu. To iskreno obžalujem, saj menim, da si razprava o prihodnosti socialnega varstva zasluži sodelovanje vseh relevantnih političnih akterjev, še posebej tistih, ki jim javnomnenjske ankete napovedujejo pomembno vlogo v prihodnjem mandatu. Današnja razprava bo trajala 90 minut in bo odprta tudi za vprašanja iz publike. Veseli nas tudi, da dogodek v živo spremlja Slovenska tiskovna agencija, kar omogoča širši javnosti neposreden vpogled v predstavljena stališča. Razpravo bo vodila novinarka Nataša Briški, ki bo skrbela za strokovno in uravnoteženo moderiranje. Spoštovane udeleženke in udeleženci, danes ne pričakujemo popolnega soglasja. Pričakujemo pa jasnost. Jasnost glede prioritet, jasnost glede finančnih in organizacijskih zavez ter jasnost glede časovnice ukrepov. Socialno varstvo potrebuje predvidljivost, stabilnost in dolgoročno načrtovanje – ne le dobrih namenov. Socialna zbornica Slovenije bo tudi v prihodnje strokovni sogovornik vsaki vladi in vsakemu državnemu zboru. Hkrati pa bomo ostali zahtevni – v imenu uporabnikov storitev ter zaposlenih, ki s svojim strokovnim in odgovornim delom vsak dan zagotavljajo delovanje sistema. Želim si, da današnja razprava ne bo le del predvolilnega dogajanja, temveč prispevek k zrelemu in odgovornemu premisleku o tem, kakšno socialno državo želimo in kakšno smo pripravljeni uresničiti. Vsem skupaj nam želim konstruktivno, vsebinsko in odgovorno soočenje. Hvala lepa. Predsednik Socialne zbornice Slovenije Iztok Mrak, univ. dipl. soc. del.

V Ljubljani, dne 17. 2. 2026   Ob mednarodnem dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 28. februarja, je 12. 2. 2026 v Ljubljani, v organizaciji Združenja za redke bolezni Slovenije potekala okrogla miza o položaju oseb z redkimi boleznimi in njihovih družin v Sloveniji. Razprava je osvetlila ključne izzive zdravstvenega in socialnega sistema ter poudarila pomen celostne obravnave bolnikov skozi vsa življenjska obdobja. Na okrogli mizi je sodeloval tudi predsednik Socialne zbornice Slovenije, ki je izpostavil, da redke bolezni same po sebi v Sloveniji ne prinašajo posebnih socialnih pravic, temveč se te praviloma uveljavljajo takrat, ko bolezen povzroči funkcionalno oviranost ali invalidnost. Pri tem je poudaril ključno vlogo sodelovanja med zdravniki, bolniki in njihovimi družinami, saj je ustrezna in pravočasna medicinska dokumentacija pogosto odločilna za uveljavljanje pripadajočih pravic. »Razdrobljenost sistema socialnih pravic družinam in odraslim bolnikom z redkimi boleznimi pogosto predstavlja dodatno breme. Pravice so urejene v različnih zakonih, kar otežuje orientacijo in podaljšuje postopke. Potrebujemo bolj povezane, pregledne in uporabnikom prijazne rešitve, ki bodo ljudem omogočile hitrejši dostop do podpore, ki jim pripada,« je poudaril predsednik Socialne zbornice Slovenije. Posebna pozornost razprave je bila namenjena tudi vlogi multidisciplinarnih timov ter pomenu socialne in psihološke podpore družinam, ki se ob diagnozi redke bolezni pogosto soočajo z velikimi čustvenimi in organizacijskimi izzivi. Udeleženci so opozorili, da je pravočasna in usklajena pomoč ključna za preprečevanje dolgotrajnih socialnih in duševnih stisk. Strokovnjaki s področja zdravstva so poudarili pomen zgodnjega odkrivanja redkih bolezni,napredek sodobnega zdravljenja ter izzive pri prehodu bolnikov iz pediatrične v odraslo obravnavo. Izpostavljena je bila tudi potreba po nadaljnjem razvoju sistemskih rešitev ter boljšem povezovanju zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Skupno sporočilo okrogle mize je bilo jasno: obravnava redkih bolezni mora biti celostna in preseči zgolj medicinski vidik. Le s tesnim sodelovanjem vseh deležnikov je mogoče zagotoviti pogoje za dostojno, vključeno in kakovostno življenje oseb z redkimi boleznimi in njihovih družin.

V Ljubljani, dne 7. 2. 2026   Socialna zbornica Slovenije objavlja javno povabilo k sodelovanju:   A. za člane komisij za izvajanje strokovnih izpitov za strokovne delavce B. za člane komisij za izvajanje strokovnih izpitov za strokovne sodelavce C. za člane komisij za izvajanje preizkusa usposobljenosti za strokovne sodelavce D. za ocenjevalce v postopku izdaje strokovnih mnenj, E. za ocenjevalce v postopku strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, F. za strokovnjake za reševanje ugovorov zoper socialnovarstvene storitve zasebnikov G. za člane strokovnih komisij za priznavanje predhodno pridobljenih znanj in spretnosti dolgotrajne oskrbe H. za člane komisij za izvajanje inštruktažnega svetovanja   Strokovnjaki, ki že sodelujejo z zbornico izpolnijo samo prijavnico, v kateri označijo področje, za katerega kandidirajo, prilog ni potrebno ponovno posredovati.

V Ljubljani, dne 5. 2. 2026 Na 10. dopisni seji skupščine Socialne zbornice Slovenije je bil sprejet Pravilnik o volitvah v organe zbornice, ki vsebuje tudi instruktivne obrazce za kandidiranje.

V Ljubljani, dne 15. 12. 2025 Obveščamo vas, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v mesecu novembru 2025 pripravilo e-Vodnik po socialnih pravicah 2025 v lahkem branju.

Tretji december, mednarodni dan invalidov, ni le datum v koledarju. Združeni narodi so ga razglasili zato, da bi nas vsako leto znova spomnili, da se razvoj družbe meri tudi po tem, kako v svoje jedro vključuje tiste, ki se vsak dan spopadajo z ovirami, ki jih drugi sploh ne opazimo. V svetu živi milijarda ljudi z invalidnostjo,  v Sloveniji jih je 170.000. 170.000 obrazov, zgodb, talentov in potencialov, ki bogatijo našo skupnost. Včasih je dovolj, da se ustavimo ob preprostem vprašanju: kako lahko govorimo o enakih možnostih, če v naših televizijskih programih, koncertnih dvoranah, galerijah, športnih arenah in podjetniških vrhovih komajda vidimo ljudi z invalidnostjo? To vprašanje ni provokacija, je ogledalo družbe. In prav je, da se danes, na mednarodni dan invalidov, skupaj zazremo vanj. Kot krovna nacionalna organizacija na področju socialnih zadev Socialna zbornica Slovenije dobro razume pomen strokovnih mrež, zakonodajnih okvirov in političnih odločitev. A prav tako dobro razumemo tudi nekaj drugega: sistemi so močni le toliko, kolikor so pripravljeni prisluhniti tistim, za katere obstajajo. Zato naj danes glasno ponovimo rek, ki je postal temelj sodobne socialne politike: »Nič o invalidih brez invalidov.« To ni slogan ali protokolarna mantra, temveč načelo, ki mora voditi odločevalce, institucije, skupnosti in vse nas kot posameznike. Invalidi niso zgolj uporabniki storitev, niso statistika, niso opomba v zakonodajnih dokumentih. So največji strokovnjaki za lastno življenje in zato morajo biti vključeni v vsak korak, ki oblikuje njihovo prihodnost. Gradnja javnih mrež podpore, razvoj storitev v skupnosti, dostopna infrastruktura, osebna asistenca, jezikovne in komunikacijske pravice, vključujoče izobraževanje… vse to niso privilegiji, marveč osnovni pogoji za dostojanstvo.In čeprav smo naredili pomembne korake, od zakonodaje o izenačevanju možnosti do ustavne zaščite slovenskega znakovnega jezika, moramo odkrito priznati, da je naša družba še vedno prevečkrat izključujoča. Številni prostori niso dostopni. Številni sistemi niso prilagojeni. Številne miselnosti ostajajo ujete v stereotipe. Ko govorimo o enakih možnostih, se zato najprej vprašajmo, koliko znanih igralk, urednikov, menedžerk, arhitektov, dirigentov, podjetnikov ali športnic z invalidnostjo poznamo? Koliko glasov z oviranostjo slišimo v medijih? Koliko jih vidimo na odrih, v parlamentu, v univerzitetnih predavalnicah ali v sejnih sobah vodstev podjetij? Vidnost je moč. In vsakokrat, ko invalidi niso prisotni v javnem prostoru, družbi umanjka del naše skupne resničnosti. Ob tem želimo izreči iskreno priznanje vsem organizacijam, strokovnim ekipam, društvom, civilnim pobudam in posameznikom, ki vsak dan ustvarjate prostor za dostojanstvo, samostojnost, podporo in vključevanje. Vaše delo je temelj, na katerem stojimo kot skupnost. Socialna zbornica Slovenije bo še naprej vaš zaveznik na strokovnem, političnem in družbenem polju. Danes, na praznik družbe vključenosti pa želim v imenu zbornice poudariti predvsem naslednje. Vključevanje invalidov ni dobrodelnost, temveč odgovornost demokratične družbe. Ko vključujemo, gradimo prihodnost, v kateri ima vsak človek, brez izjeme, možnost, da zaživi svoje potenciale. Le skupnost, ki odpira prostor potencialom njenih členov, raste.  Naj bo ta dan opomnik in obenem obljuba, da bomo skupaj vztrajali na poti, kjer invalidnost ne bo identiteta, ki določa človeka, temveč eden izmed mnogih vidikov njegove raznolike človečnosti. Družba je vključujoča skupnost šele takrat, ko vsi lahko stopimo v isti prostor – in smo tam vsi videni.     Iztok Mrak, univ. dipl. soc. del                                                                        Suzi Kvas, prof. Predsednik                                                                                                      Generalna sekretarka

Tretji december, mednarodni dan invalidov, ni le datum v koledarju. Združeni narodi so ga razglasili zato, da bi nas vsako leto znova spomnili, da se razvoj družbe meri tudi po tem, kako v svoje jedro vključuje tiste, ki se vsak dan spopadajo z ovirami, ki jih drugi sploh ne opazimo. V svetu živi milijarda ljudi z invalidnostjo,  v Sloveniji jih je 170.000. 170.000 obrazov, zgodb, talentov in potencialov, ki bogatijo našo skupnost. Včasih je dovolj, da se ustavimo ob preprostem vprašanju: kako lahko govorimo o enakih možnostih, če v naših televizijskih programih, koncertnih dvoranah, galerijah, športnih arenah in podjetniških vrhovih komajda vidimo ljudi z invalidnostjo? To vprašanje ni provokacija, je ogledalo družbe. In prav je, da se danes, na mednarodni dan invalidov, skupaj zazremo vanj. Kot krovna nacionalna organizacija na področju socialnih zadev Socialna zbornica Slovenije dobro razume pomen strokovnih mrež, zakonodajnih okvirov in političnih odločitev. A prav tako dobro razumemo tudi nekaj drugega: sistemi so močni le toliko, kolikor so pripravljeni prisluhniti tistim, za katere obstajajo. Zato naj danes glasno ponovimo rek, ki je postal temelj sodobne socialne politike: »Nič o invalidih brez invalidov.« To ni slogan ali protokolarna mantra, temveč načelo, ki mora voditi odločevalce, institucije, skupnosti in vse nas kot posameznike. Invalidi niso zgolj uporabniki storitev, niso statistika, niso opomba v zakonodajnih dokumentih. So največji strokovnjaki za lastno življenje in zato morajo biti vključeni v vsak korak, ki oblikuje njihovo prihodnost. Gradnja javnih mrež podpore, razvoj storitev v skupnosti, dostopna infrastruktura, osebna asistenca, jezikovne in komunikacijske pravice, vključujoče izobraževanje… vse to niso privilegiji, marveč osnovni pogoji za dostojanstvo. In čeprav smo naredili pomembne korake, od zakonodaje o izenačevanju možnosti do ustavne zaščite slovenskega znakovnega jezika, moramo odkrito priznati, da je naša družba še vedno prevečkrat izključujoča. Številni prostori niso dostopni. Številni sistemi niso prilagojeni. Številne miselnosti ostajajo ujete v stereotipe. Ko govorimo o enakih možnostih, se zato najprej vprašajmo, koliko znanih igralk, urednikov, menedžerk, arhitektov, dirigentov, podjetnikov ali športnic z invalidnostjo poznamo? Koliko glasov z oviranostjo slišimo v medijih? Koliko jih vidimo na odrih, v parlamentu, v univerzitetnih predavalnicah ali v sejnih sobah vodstev podjetij? Vidnost je moč. In vsakokrat, ko invalidi niso prisotni v javnem prostoru, družbi umanjka del naše skupne resničnosti. Ob tem želimo izreči iskreno priznanje vsem organizacijam, strokovnim ekipam, društvom, civilnim pobudam in posameznikom, ki vsak dan ustvarjate prostor za dostojanstvo, samostojnost, podporo in vključevanje. Vaše delo je temelj, na katerem stojimo kot skupnost. Socialna zbornica Slovenije bo še naprej vaš zaveznik na strokovnem, političnem in družbenem polju. Danes, na praznik družbe vključenosti pa želim v imenu zbornice poudariti predvsem naslednje. Vključevanje invalidov ni dobrodelnost, temveč odgovornost demokratične družbe.Ko vključujemo, gradimo prihodnost, v kateri ima vsak človek, brez izjeme, možnost, da zaživi svoje potenciale. Le skupnost, ki odpira prostor potencialom njenih členov, raste.  Naj bo ta dan opomnik in obenem obljuba, da bomo skupaj vztrajali na poti, kjer invalidnost ne bo identiteta, ki določa človeka, temveč eden izmed mnogih vidikov njegove raznolike človečnosti. Družba je vključujoča skupnost šele takrat, ko vsi lahko stopimo v isti prostor – in smo tam vsi videni.     Iztok Mrak, univ. dipl. soc. del Suzi Kvas, prof.            Predsednik Generalna sekretarka

Članicam in članom Socialne zbornice Slovenije ter vsem ostalim sporočamo žalostno novico. »Umrla je Eva GRAŠIČ, predsednica Pripravljalnega odbora za ustanovitev Socialne zbornice Slovenije in članica prvega izvršnega odbora zbornice. Eva Grašič je ves čas bila tudi dolgoletna aktivna članica zbornice.  Gospa Eva Grašič je s svojo strokovnostjo, odgovornostjo in predanostjo pomembno prispevala k razvoju socialnega varstva ter pustila trajen in spoštovanja vreden pečat tako v našem strokovnem združenju kot na področju socialnega varstva. Svojcem pokojne in vsem ostalim, katerim je bila blizu, izrekamo iskreno sožalje.«     Iztok Mrak, univ. dipl. soc. del                                                                        Suzi Kvas, prof. Predsednik                                                                                                      Generalna sekretarka

V četrtek, 20.11.2025, se je predsednik Iztok Mrak na povabilo Fakultete za socialno delo udeležil 9. kongresa socialnega dela, ki letos poteka v znamenju 70-letnice socialnega dela na Slovenskem in 70-letnice fakultete. Kongres, ki je potekal v Termah Zreče, je odprl pomembne razprave o izzivih sodobne prakse, digitalizaciji, skupnosti ter vlogi tehnologije v podpori uporabnikom.   Poudarki predsednikovega nagovora na posvetu: V Socialni zbornici Slovenije se zavedamo, kako ključni so prostori, kjer se stroka srečuje, izmenjuje izkušnje in krepi skupno razumevanje izzivov, s katerimi se soočamo. Takšni dogodki nas opomnijo, kako dragocena je naša strokovna skupnost in kako nujna je njena povezanost v času, ko se kot družba soočamo s številnimi plastmi kriz. Izredne razmere, ki jih zaznamujejo naravne nesreče, družbene napetosti, digitalni preobrati in naraščajoče psihosocialne stiske, so postale realnost našega vsakdana. Socialni delavci in delavke ste pogosto tisti, ki te spremembe začutite prvi - v tišini, v stiski uporabnikov, v vrzelih sistemov. In to je velika odgovornost. Prav zato verjamem, da je moč naše stroke v tem, da ostanemo povezani. Da znotraj skupnosti ohranjamo solidarnost, strokovni dialog in medsebojno podporo. Socialna zbornica Slovenije ima pri tem pomembno vlogo: biti zagovornik stroke, podpora njenemu razvoju in most med strokovnjaki ter odločevalci. Trajnost kot solidarnost se začne znotraj naše strokovne skupnosti. Je skrb za uporabnike, pa tudi skrb drug za drugega — za ljudi, ki vsak dan delajo v zahtevnih okoliščinah in hkrati ohranjajo temeljno človečnost našega poklica.

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, ki ga obeležujemo 25. novembra 2025, Sekcija za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Socialne zbornice Slovenije, opozarja na ničelno toleranco do vseh vrst nasilja.   Več o stališču Sekcije za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji lahko preberete v spodnji izjavi za javnost.

Socialna zbornica Slovenije bo tudi letos aktivno sodelovala na  Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) , ki bo potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vabimo vas, da se nam pridružite v  torek, 30. septembra 2025, ob 12. uri , na  okrogli mizi z naslovom  »Nič o nas brez nas« , na kateri bomo obravnavali pomen vključevanja posameznikov in skupnosti v procese odločanja ter oblikovanja socialnih politik. Po zaključku okrogle mize bo mogoče obiskati  razstavno mesto Socialne zbornice Slovenije , kjer bodo predstavljene različne institucije in organizacije s področja socialnega varstva, med njimi: Centri za socialno delo (CSD), Centri za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV), Varstveno-delovni centri (VDC), ter druge  nevladne organizacije . Udeležba na dogodku predstavlja priložnost za strokovno izmenjavo mnenj, predstavitev dobrih praks ter krepitev sodelovanja med institucijami, ki delujejo na področju socialnega varstva.