top of page

Častno razsodišče Socialne zbornice Slovenije

 

Častno razsodišče obravnava, presoja in poda mnenje o odgovornosti izvajalcev na področju socialnega varstva za kršitev določil Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu ter Statuta Socialne zbornice Slovenije, storjenih pri opravljanju dejavnosti socialnega varstva.

Sedež častnega razsodišča je na sedežu zbornice, Ukmarjeva ulica 2, Ljubljana. Častno razsodišče lahko razpiše obravnavo tudi v drugih prostorih ali na drugem kraju, če presodi, da bi bilo to primerno v prid postopku, ali da bi bile na ta način bolje zaščitene pravice vseh udeležencev v postopku.

 

Častno razsodišče, kot organ skupščine zbornice, deluje skladno s statutom zbornice in  Pravilnikom o delu častnega razsodišča. Pravilnik opredeljuje naloge varovanja strokovne integritete članov zbornice, vseh drugih izvajalcev socialno varstvene dejavnosti in posebej varstva pravic uporabnikov socialno varstvenih storitev, ureja organizacijo in način obravnavanja ter odločanja razsodišča, določa roke, v katerih mora razsodišče delovati ter disciplinske in druge ukrepe, ki jih izreka.

 

Častno razsodišče v skladu s statutom zbornice opravlja tudi druge naloge:

  • spodbuja in spremlja uveljavljanje etičnih načel na področju socialnega varstva;

  • preučuje posamezne etične probleme na področju izvajanja dejavnosti socialnega varstva;

  • varuje strokovno integriteto članov zbornice in jim po potrebi nudi pomoč;

  • skrbi za obveščanje uporabnikov;

  • častno razsodišče deluje tudi preventivno.

 

Pobuda za častno razsodišče vsebuje: 

  • podatke o prijavitelju;

  • podatke o domnevnem kršitelju etičnega kodeksa;

  • opis kršitve (čas kršitve, njene posledice, okoliščine, pomembne za presojo …);

  • kateri členi kodeksa so bili kršeni v primeru, na katerega se pobudnik sklicuje;

  • lahko tudi predlog ukrepa (razsodišče na predlog ni vezano!).

 

Pobuda se lahko odda na Obrazcu za podajo pobude na Častno razsodišče Socialne zbornice Slovenije .

 

Častno razsodišče ne obravnava:

  • anonimnih pobud, 

  • nepopolnih pobud,

  • neustreznih pobud  - pobud, iz katerih očitno izhaja, da ne gre za primer neetičnega ravnanja izvajalcev socialno varstvenih storitev.

 

V primeru nepopolnih pobud častno razsodišče pozove pobudnika, da svojo pobudo v  določenem roku ustrezno dopolni. V kolikor pobudnik tega ne stori pravočasno, razsodišče pobudo kot nepopolno zavrže. Ob zaključku postopka razsodišče pisno obvesti pobudnika in prijavljenega o presoji pobude.

Kontaktna oseba:

Neža PODLIPNIK, mag. soc. del. ​

neza.podlipnik@szslo.si

tel. +386 (0)1 292 73 14

fax. +386 (0)1 292 73 11

 

 

bottom of page