Objavljamo Izjavo za javnost Socialne zbornice Slovenije, s katero je opozorila na ustrezno zaščito vseh ranljivih skupin uporabnikov in zaposlenih na področju socialnega varstva ter skrajno resno apelirala na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nemudoma podpre izvajalce socialnovarstvenih storitev in programov s konkretnimi usmeritvami in ustreznimi navodili ukrepanja. Izjava za javnost

Mladinski svet Slovenije (MSS) že osemnajstič zapored razpisuje natečaj Prostovoljec leta, v okviru katerega bodo izbirali najboljše prostovoljke, prostovoljce, prostovoljski projekt, Naj mladinskega voditelja oz. voditeljico in Naj mladinski projekt za preteklo leto. K prijavi v natečaj vabijo vse nevladne organizacije, javne institucije, neformalne skupine in posameznike; skratka vse, ki so v svoje dejavnosti v letu 2019 vključevali prostovoljstvo. Pri posameznikih bodo izbirali najboljše v 6 kategorijah: Naj prostovoljko in Naj prostovoljca v starostnih skupinah do 19 let, od 20 do 29 let in 30 let ali več, izbrali pa bodo tudi Naj mladinskega voditelja oz. voditeljico. Pri projektih pa bodo izbirali Naj prostovoljski projekt ter Naj mladinski projekt. Pri projektih šteje kakršnakoli organizirana aktivnost, pri kateri je sodelovalo več ljudi, in ni nujno, da gre za projekt v strogo administrativnem smislu. Vse prijavljene prostovoljce in predstavnike sodelujočih organizacij bodo po izteku natečaja, predvidoma junija letos, povabili na zaključno prireditev, kjer bodo podelili nazive in priznanja izbranim prostovoljcem in projektom. Prijavnica je sestavljena iz 4 delov, in sicer: osnovnih podatkov, ki jih oddate preko spletne prijavnice ter vsebinskega dela in izjave, ki ju lahko prav tako oddate s spletno prijavnico ali pa izpolnite spodnjo prijavnico in jo pošljete po e-pošti oz. navadni pošti. Temu seveda lahko dodate še priloge; pri posameznikih je zaželen življenjepis; dodate pa lahko različna dokazila o prostovoljstvu oz. o projektu. Rok za prijave je skladno z obvestilom Mladinskega sveta Slovenije podaljšan na 21. april 2020. Promocija prostovoljskega dela (in ne tekmovanje!) je ključni namen natečaja. Z natečajem, povabilom na prireditev in priznanjem za sodelovanje, ki ga dobijo vsi prijavljeni prostovoljci in projekti, lahko pomagamo pohvaliti in vzpodbuditi prostovoljsko delo tudi pri vas. Za morebitna vprašanja in podporo pri oddaji prijavnic so na voljo naslednji kontakti: prostovoljec@mss.si, tel. št. 01 425 60 55 (Tanja Baumkirher). Novice in podrobnosti o natečaju lahko spremljajte tudi na Facebooku. Dokumenti: Besedilo natečaja (razpis) Spletna prijavnica: https://www.1ka.si/a/250021 Prijavnica za prostovoljce – posameznike Prijavnica za prostovoljske projekte Fotografija je z lanskoletne zaključne prireditve natečaja. (foto: Matej Pušnik)

Cenjene članice in spoštovane člane Skupščine Socialne zbornice Slovenije seznanjamo, da je 4. redna seja Skupščine Socialne zbornice Slovenije v mandatnem obdobju 2018-2022 prestavljena za nedoločen čas oziroma na čas po letnih počitnicah.

Socialna zbornica Slovenije na podlagi 8. člena Pravilnika o načrtovanju, spremljanju in izvajanju supervizije strokovnega dela na področju socialnega varstva objavlja Javni razpis za pridobitev licence za supervizorja v socialnem varstvu za leto 2020. Rok za oddajo vloge je 17. februar 2020. Dokumenti: Javni razpis za pridobitev licence za supervizorja v socialnem varstvu za leto 2020 Vloga – obrazec SZS SU-1 Izjava – obrazec SZS SU-2

Veseli nas, da vam lahko posredujemo slovenski priročnik o romskih družinah, avtoric dr. Darje Zaviršek, Natalije Djoković, Laure Radešić, Katarine Meden, Katje Đogič in Maruše Kožman. Priročnik govori predvsem o otrocih in ženskah. Primeren je za vse poklice in uporaben medresorsko. Verjamemo, da nam bo vsem v veliko pomoč pri strokovnem delu. ROMSKE DRUŽINE - Priročnik za razumevanje etične prakse v socialnem delu in drugih pomagajočih poklicih v podporo slovenskim Rominjam in Romom.

S strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) je bil dne 13. 12. 2019 objavljen Javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2020 (Uradni list RS, št. 76/2019; v nadaljevanju: javni razpis), ki je namenjen sofinanciranju javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov v letu 2020. Rok za oddajo prijave na javni razpis za javne socialnovarstvene programe na MDDSZ je 6. januarja 2020, prijavitelj javnega socialnovarstvenega programa pa je prijavi dolžan priložiti veljavno listino Socialne zbornice Slovenije o strokovni verifikaciji javnega socialnovarstvenega programa. Za razvojne socialnovarstvene programe se rok za oddajo prijave na javni razpis na MDDSZ izteče dne 20. januarja 2020, prijavitelj razvojnega socialnovarstvenega programa pa je prijavi dolžan priložiti potrdilo o prejemu vloge za izdajo mnenja o strokovnosti razvojnega socialnovarstvenega programa, ki ga Socialna zbornica Slovenije (v nadaljevanju: zbornica) prijavitelju izda na podlagi prejete vloge za izdajo mnenja o strokovnosti razvojnega socialnovarstvenega programa. K vlogi za izdajo mnenja prijavitelj v fizični in elektronski obliki (na USB ključku ali zgoščenki) priloži: Prijavo na javni razpis, ki zajema celotno razpisno dokumentacijo javnega razpisa z vsemi prilogami in dokazili ter Opis in dokumentacijo, ki izkazuje način evalvacije programa, ki je priloga Obr. SZS MN-20. Navedena vloga za izdajo mnenja s prilogami se odda v tajništvo Socialne zbornice Slovenije, na naslovu Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana, ali pošlje priporočeno po pošti na naslov Socialna zbornica Slovenije, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana. Vlogo za izdajo mnenja bo zbornica potrdila z žigom in podpisom ter prijavitelju osebno ali po pošti vrnila fotokopijo vloge, ki bo prijavitelju služila kot potrdilo o prejemu vloge za izdajo mnenja, ki je priloga k prijavi za MDDSZ. V primeru oddaje vloge za izdajo mnenja po pošti prosimo upoštevajte tudi čas povratnega pošiljanja fotokopije le-te. Rok za oddajo vloge za izdajo mnenja je dne 20. januarja 2020. Šteje se, da je zadevna vloga prispela pravočasno, če jo zbornica zadnji dan roka za oddajo prejme do 12. ure, ne glede na način prispetja vloge. Prijaviteljem, ki bodo v roku iz prejšnjega odstavka na zbornico podali popolno vlogo za izdajo mnenja, bo zbornica izdala mnenje o strokovnosti razvojnega socialnovarstvenega programa. Mnenje o strokovnosti razvojnega socialnovarstvenega programa je na MDDSZ potrebno posredovati do dne 3. marca 2020, in sicer bo pravočasno predložitev mnenja na MDDSZ zagotovila zbornica ali prijavitelj sam (eno od obeh možnosti prijavitelj izbere na Obr. SZS MN-20). Dodatne informacije v zvezi s pridobitvijo mnenj o razvojnih socialnovarstvenih programih so vam na voljo na telefonski številki 01 292 73 22 (Helena Kocjančič) v času uradnih ur Socialne zbornice Slovenije. Priloge: Vloga - potrdilo o prejemu vloge za izdajo mnenja o strokovnosti razvojnega socialnovarstvenega programa (Obr. SZS MN-20); word datoteka Vloga - potrdilo o prejemu vloge za izdajo mnenja o strokovnosti razvojnega socialnovarstvenega programa (Obr. SZS MN-20); pdf datoteka Opis in dokumentacija, ki izkazujejo način evalvacije programa (Priloga k Obr. SZS MN-20); word datoteka Opis in dokumentacija, ki izkazujejo način evalvacije programa (Priloga k Obr. SZS MN-20); pdf datoteka Povezava na MDDSZ - javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2020 in razpisna dokumentacija za RAZVOJNE socialnovarstvene programe: https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-sofinanciranje-socialnovarstvenih-programov-za-leto-2020-razvojni-socialnovarstveni-programi/

Na podlagi 25.a in 25.b člena Zakona o varuhu človekovih pravic (ZvarCP - UPB2, Uradni list RS, št. 69/17) in 10. člena Splošnega akta o načinu izvajanja zagovorništva otrok, organizaciji zagovorništva, vključitvi otroka v zagovorništvo ter nalogah, sestavi in načinu dela strokovnega sveta (Uradni list RS, št. 44/18) Varuh človekovih pravic RS (v nadaljevanju Varuh) objavlja JAVNI POZIV ZA ODDAJO PONUDB ZA IZVEDBO SUPERVIZIJ ZA ZAGOVORNIKE OTROK V NOVI GORICI Namen supervizije je vzdrževanje kakovosti strokovnega dela in refleksija vsebin in procesov zagovorniškega dela za povečanje njegove kakovosti, razumevanje in razreševanje vprašanj, stisk ter etičnih dilem. Varuh zbira ponudbe za izvedbo supervizije za skupino zagovornikov v Novi Gorici v letu 2020 in isto skupino v Kopru v letu 2021. Zaželeno je, da supervizor zagotovi ustrezen prostor za izvajanje supervizije. Od prijavljenih kandidatov pričakujemo pripravljenost na redno sodelovanje z Varuhom, v okviru katerega se supervizor letno udeleži vsaj dveh sestankov ter uvodnega izobraževanja na sedežu Varuha. Prednost pri izboru bodo imeli supervizorji, ki poznajo postopke za zaščito otrok v okviru socialnega varstva in delovanje sodišč. Ponudba za izvedbo supervizij mora vključevati: 1. življenjepis supervizorja z navedbo referenc o izkušnjah vodenja supervizije in vsaj osem let izkušenj strokovnega dela z otroki ali družinami, 2. dokazilo o veljavni licenci Socialne zbornice Slovenije za supervizorja v socialnem varstvu, 3. kratko predstavitev modela supervizije in vizije koristnosti tovrstne supervizije za zagovornike otrok. Dogovor o sodelovanju z izbranim supervizorjem bo sklenjen za 20 pedagoških ur supervizije za leto 2020, z možnostjo podaljšanja. Poleg honorarja izbranemu supervizorju pripada tudi povračilo potnih stroškov. Stroški kilometrine se obračunavajo v skladu s predpisi, ki veljajo za zagovorništvo otrok. Merilo za izbiro ponudnika bo strokovna usposobljenost supervizorja za vodenje supervizij. Varuh si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika. Ponudbe sprejemamo na naslovu zagovornistvo-otrok@varuh-rs.si do 18. 12. 2019. Za dodatne informacije smo vam na voljo po telefonu: 01 475 00 50 (Jasna Vunduk).

XXV. Dnevi Socialne zbornice Slovenije so za nami. Iskreno se Vam zahvaljujemo za udeležbo, sodelovanje in prijetno druženje na Otočcu. Že sedaj Vas vabimo, da se nam pridružite tudi prihodnje leto. Vodilo dvodnevnega strokovnega srečanja je bilo prispevati k razumevanju tako kratkoročnih kot tudi dolgoročnih sprememb na področju socialnega varstva, ki se dotikajo tudi področij zdravstvenega varstva, področja dela in drugih relevantnih področij. Razprava na letošnjem osrednjem strokovnem področju se je tako usmerjala na tematike celostne obravnave osebe z motnjo v duševnem razvoju skozi vsa življenjska obdobja, v prinašajoče spremembe nastajajočega nacionalnega programa duševnega zdravja, v razumevanje in uporabo družinskega zakonika v praksi, v izzive dolgotrajne oskrbe in institucionalnega varstva v prihodnosti in v vprašanja zdržnosti pokojninskega sistema. Na temelju pridobljenih spoznanj in priporočil delovnih otočkov bomo nadaljevali naše delo v sled rasti in kakovosti strokovnega dela na področju socialnega varstva. Verjamemo, da smo skupaj z vami bogato obeležili jubilej in se že veselimo vnovičnih srečanj! V nadaljevanju objavljamo nekaj razmišljanj in mnenj udeležencev tokratnih dnevov zbornice: »Dnevi Socialne zbornice Slovenije, ki so letos potekali 21. in 22. novembra na Otočcu, so bili strokovno obogateni s številnimi aktualnimi temami iz področja socialnega varstva, ki zajemajo socialno varstveno zakonodajo, skrb za duševno zdravje, obravnavo oseb s posebnimi potrebami, pa vse do izmenjave strokovnih mnenj iz prakse o osebni asistenci in družinskem zakoniku. Izbrane teme so dodale srečanju še dodatno težo, saj smo bili priča številnim primerom dobrih praks. Dnevi Socialne zbornice so priložnost za srečanje z različnimi deležniki iz področja socialnega varstva in izmenjave izkušenj, kar pripomore k večji povezanosti in napredku stroke. Hvala vodstvu in zaposlenim na Socialni zbornici za odlično organizacijo dogodka.« Dalja Pečovnik, direktorica CUDV Črna »25.dnevi Socialne zbornice Slovenije, ki smo jih tokrat gostili na Otočcu na Dolenjskem, so potekali v prijetnem vzdušju, teme so bile zelo zanimive, predavatelji izvrstni. Organizacija je potekala brez zastojev in nepotrebnih čakanj, morda je bilo, prav zaradi aktualnosti in zanimivosti tem, malo premalo časa za razpravo. Nekoliko me je zmotilo le podeljevanje priznanj ob koncu drugega dne, ko je večina udeležencev že zapustila prizorišče. Mislim, da si ljudje in organizacije, ki prejmejo taka priznanja, zaslužijo polno dvorano in slovesen trenutek. Hvala organizatorjem za uspešno izpeljane Dneve Socialne zbornice Slovenije.« Romana Trpin, direktorica VDC Novo mesto »Čestitam Socialni zbornici Slovenije in vsem njenim strokovnim delavcem za odlično organizacijo in izvedbo Dnevov socialne zbornice. Izbor tem, ki nagovarjajo na aktualno problematiko na področju dela socialnega varstva je bil zelo primeren času. Vsem, katerim je osnovno poslanstvo delo z najranljivejšo populacijo v naši družbi, nam takšni dogodki dajejo prepotrebno motivacijo za delo v bodoče. Še enkrat iskrene čestitke in vse dobro Socialni zbornici Slovenije.« Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje »Jubilejni XXV. Dnevi Socialne zbornice Slovenije so udeležencem ponudili pester program dogajanja. Vsakoletni dogodek poleg aktualnih vsebin iz različnih področij socialnega varstva ponudi predvsem možnost povezovanja in sodelovanja stroke socialnega varstva: povezovanja za doseganje skupnih ciljev in uresničevanje skupnih vrednot ter sodelovanja za boljše delo in razvoj. Ob jubileju se je obeležilo posebne dosežke posameznikov, ki so v preteklosti največ prispevali k delovanju Socialne zbornice Slovenije, druženje vseh udeležencev pa predstavlja temelj za nadaljevanje poslanstva zbornice v prihodnje.« Anja Osojnik, direktorica CSD Ljubljana Delovni otoček, z naslovom »Zdržnost in prihodnost institutov osebnega asistenta in družinskega pomočnika – kaj pravi praksa?« je potekal v presenetljivo usklajenih predstavitvah, razmišljanju in razpravi posameznih sodelujočih, neglede na to, da so bili udeleženci delovnega otočka predstavniki zelo različnih tako vladnih, kot nevladnih struktur v državi. Izluščilo se je spoznanje, da je trenutna ureditev obeh institutov neprimerljiva ter da povzroča diskriminacijo tako med uporabniki storitev, kakor tudi med izvajalci te storitve. Poudarjeno je bilo tudi, da je potrebno institut družinskega pomočnika v prihodnje urejati v skladu z veljavno delovno pravno zakonodajo in da se tega instituta, ki je bil v času uveljavitve dobrodošel zaradi različnih razlogov, ne more in ne sme brez temeljite evalvacije in na njeni podlagi razprave umestiti v novo nastajajočo zakonodajo. Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje

Vabimo vas na brezplačni seminar, ki ga Socialna zbornica Slovenije organizira na temo socialno varstvena storitev podpora žrtvam kaznivih dejanj v teoriji in praksi, ki bo v sredo, 27. 11. 2019, v Izobraževalnem centru Socialne zbornice Slovenije na Ukmarjevi ulici 2, 1000 Ljubljana. Seminar je namenjen direktorjem centrov za socialno delo in njihovim pomočnikom oz. vodjem enot. Prosimo vas, da svoje prijave na seminar oddate najkasneje do 25. 11. 2019 na elektronski naslov: meri.rozac@szslo.si ali po klasični pošti na naslov: Socialna zbornica Slovenije, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana. Vabilo s programom na Seminar socialno varstvena storitev podpora žrtvam kaznivih dejanj v teoriji in praksi Prijavni obrazec za seminar

25. Dnevi Socialne zbornice Slovenije, tradicionalno srečanje članic in članov vodilnega strokovnega združenja na področju socialnega varstva, bodo letos potekali 21. in 22. novembra 2019. V okviru dvodnevnega srečanja različnih akterjev v dejavnostih socialnega varstva bo zbornica v sodelovanju z izvajalci javnega, nevladnega in zasebnega sektorja pripravila aktualne vsebine. Govorili bomo o zakonodajnih novostih in razgrnili predvsem izzive družinskega zakonika, osebne asistence, obravnave otrok s posebnimi potrebami, pregledali uresničevanje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja in razmišljali o prihodnosti izvajanja socialne oskrbe na domu. Srečanje bo obenem priložnost za prijetno druženje stanovskih kolegov ob kulturnem in nekoliko športno obarvanem dogodku. Jubilejno srečanje bomo v zabavnem delu popestrili s presenečenjem. Povezava na dogodek

Socialna zbornica Slovenije je četrtek, 3. oktobra 2019 organizira okroglo mizo z naslovom »Medgeneracijski preplet neformalnih oskrbovalcev starejših na domu: izziv ali utopija?«, v okviru 19. Festivala za tretje življenjsko obdobje, med 12.00 in 13.30 uro, v Cankarjevem domu, v Ljubljani. Refleksija družbenega okolja kaže, da se področje socialnega varstva v zadnjih dveh desetletjih sooča s številnimi izzivi, ki zahtevajo čimprejšnji odziv glede dolgoživosti in naraščanja deleža starejših. Vse to vzpostavlja povsem nova razmerja med generacijami: na eni strani imamo staro generacijo s svojimi potrebami in pričakovanji o kakovostnem staranju ter na drugi strani mlado in srednjo generacijo, od katerih se pričakuje medgeneracijska pomoč in solidarnost pri skrbi za stare. V preteklosti so starejši v svoji starosti živeli v domačem okolju in skrb zanje je bila naloga neformalnih oskrbovalcev iz vseh generacij: sovrstnikov starejših, njihovih otrok, vnukov in ostalega sorodstva. Skrb in pomoč starejšim je takrat temeljila na medgeneracijskem sodelovanju kot povsem naravno sprejeti in uveljavljeni družbeni vrednoti. Današnji čas je skupaj s sodobnim načinom življenja porušil nekdanji vrednosti sistem medgeneracijske pomoči starejšim. Mlada in srednja generacija medgeneracijsko pomoč starejših danes vrednotita skozi prizmo lastnih potreb in pogosto tudi bonitet, ki iz tega morda sledijo. Zato se postavlja ključno vprašanja, ali je danes medgeneracijska pomoč pri skrbi za starejše izziv družbe ali utopija. Pri iskanju odgovora na to vprašanje so nam pomagali strokovnjaki, razpravljavci na okrogli mizi, ki jo je vodil dr. Nikolaj Lipič, član Strokovnega sveta Socialne zbornice Slovenije. Sodelovali so: mag. Klavdija Kobal Štraus, Ministrstvo za zdravje, Direktorat za dolgotrajno oskrbo, mag. Marjana Kamnik, vodja projekta Dolgotrajna oskrba za Koroško, Carmen Rajer, mag. soc., predsednica Sekcije za socialno oskrbo na Socialni zbornici Slovenije ter strokovna vodja pomoči na domu in vodja projekta integrirane oskrbe v Občini Krško »MOST«, Amir Crnojević, strokovni vodja programa organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja ter »Naj prostovoljec leta 2014« in Zarja Govedič, študentka Fakultete za socialno delo. Podrobneje si o vsebini okrogle mize preberite v priloženem sporočilu za javnost. Dokument: Sporočilo za javnost

Socialna zbornica Slovenije je dne 20. septembra 2019, izvedla 3. Socialni klub na temo 'Kakovost strokovnega dela na področju socialnega varstva'. Moderatorka mag. Barbara Kobla Tomc je v uvodu razprave izhajajoč iz aktualne Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020, opozorila, da je pri uresničevanju tretjega cilj 'Izboljševanje kakovosti storitev in programov ter drugih oblik pomoči s povečanjem učinkovitosti upravljanja in vodenja izvajalskih organizacij, povečanjem njihove avtonomije ter upravljanjem kakovosti in zagotavljanjem večjega vpliva uporabnikov in predstavnikov uporabnikov na načrtovanje in izvajanje storitev.', najmanj strokovne pozornosti in sistemskih pobud. Zato je tema 3. Socialnega kluba še kako aktualna. Razpravo so kot govorniki sooblikovali Tatjana Arnšek, univ. dipl. psih., spec. klin. psih. svetovanja, inšpektorica - višja svetnica na področju socialnega varstva, Simon Strgar, direktor Doma starejših občanov Šiška, Petra Hameršek, profesorica defektologije je zaposlena kot strokovna vodja v SVZ Hrastovec, Anita Bregar, univ, dipl. soc. del., pomočnica direktorice CSD Gorenjska, Enota Jesenice, Dr. Andreja Rafaelič, socialna delavka je zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu RS za socialno varstvo, Hana Košak, univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, strokovna delavka na Društvu Kralji ulice in zunanja sodelavka Pedagoške fakultete v Ljubljani. Socialni klub je moderirala mag. Barbara Kobal Tomc, podpredsednica Socialne zbornice Slovenije. Po uvodnih predstavitvah, se je razvila zanimiva razprava. Glavne zaključke lahko strnemo v naslednje alineje: Država mora zagotoviti dokaj stabilno podporno okolje, ki bo podpiralo in omogočalo razvoj storitev in programov. Spremembe, ki se sistemsko uvajajo, morajo biti domišljene, preizkušene in se morajo uvajati postopoma. Pomembno je, da se za večjo strokovnost in razvoj povezujemo tako med različnimi strokami, da se povezujemo v lokalnem okolju in tudi in predvsem znotraj organizacij. Velike organizacije večkrat takega povezovanja ne omogočajo, saj je vodstvo lahko zelo oddaljeno od operative. Za kakovostno delo je zelo pomembno, da so zaposleni, ki storitve in programe izvajajo strokovni, kompetentni, povezani z okoljem, v katerem delujejo, da so motivirani za svoje delo in tudi primerno nagrajeni. Predvsem zaradi slednjega, zadnje čase opažamo veliko fluktuacijo kadra na našem področju, kar znižuje kakovost našega dela. Kakovostno delo je tisto, ki omogoča celostno obravnavo uporabnikov, ki jim omogoča možnost izbire, ki ohranja njihovo dostojanstvo in je nujno z vidika spoštovanja človekovih pravic. Izpostavili smo, da je nujno, da ohranimo kakovost dela kot nekakšen osnovni standard. Žal pa okolje od izvajalcev premnogokrat zahteva, da je kvantiteta pred kvaliteto in se tako kakovost razume že kot nekakšen nadstandard. Takšne razmere vodijo v stagnacijo našega strokovnega dela in ogrožajo dostojno življenje vseh naših uporabnikov in tudi zaposlenih. Razpravljali smo tudi o standardih kakovosti. Pridobitev certifikata je za organizacijo zahteven in drag proces. Zato smo se strinjali, da bi bilo smiselno na nivoju države določiti nekaj kazalnikov, s katerimi bi izvajalci izkazovali kakovost svojega dela. Sodelujoči so predstavili strokovna izhodišča, primere dobre prakse in tudi pomanjkljivosti, s katerimi se v praksi srečujejo na področju socialnega varstva, pri spremljanju kakovosti strokovnega dela, ki od izvajalcev zahteva stalno izboljšavo in prilagoditve glede na sistemske, družbene in demografske spremembe. In skupaj z udeleženci na koncu razprave Celotno poročilo z zaključki 3. Socialnega kluba se nahaja na tej povezavi.