Zagovornik načela enakosti (ZNE) je nov neodvisni državni organ, ki je bil na podlagi Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) ustanovljen 25. oktobra 2016, ko je Državni zbor za petletni mandat izvolil Miho Lobnika za prvega zagovornika načela enakosti kot predstojnika organa. Pristojnosti in naloge zagovornika so med drugim: spremljanje splošnega stanja v Republiki Sloveniji na področju varstva pred diskriminacijo in s tem povezane osveščanje splošne javnosti o diskriminaciji in ukrepih za njeno preprečevanje; opravljanje neodvisnih raziskav o položaju oseb z določeno osebno okoliščino; objavljanje neodvisnih poročil; vodenje postopkov ugotavljanja diskriminacije na podlagi podanih predlogov diskriminiranih oseb, anonimnih predlogov in predlogov tretjih oseb; dajanje priporočil državnim organom, lokalnim skupnostim, nosilcem javnih pooblastil, delodajalcem, gospodarskim subjektom in drugim subjektom v zvezi z ugotovljenim položajem oseb z določeno osebno okoliščino za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije; zagotavljanje neodvisne pomoči diskriminiranim osebam pri uveljavljanju njihovih pravic v zvezi z varstvom pred diskriminacijo v smislu svetovanja in pravne pomoči strankam v drugih upravnih in sodnih postopkih, povezanih z diskriminacijo; strateško zastopanje in spremljanje žrtev diskriminacije v sodnih postopkih, dajanje predlogov za oceno ustavnosti zakonov ter zakonitosti drugih predpisov in splošnih aktov, kadar ugotovi njihovo diskriminatornost. Zagovornik ugotavlja dejansko stanje glede možnega obstoja diskriminacije v konkretni zadevi na podlagi z njo povezanih razpoložljivih podatkov, ključnih določil ZVarD ter Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Kaj je diskriminacija Diskriminacija je (po 4. členu ZVarD) vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti. Diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine je prepovedana. Pri diskriminaciji mora biti specifična osebna okoliščina odločilen razlog za slabšo obravnavo. (Zato ni vsako neenako obravnavanje, četudi nepravično ali celo nezakonito, diskriminacija.) Kaj so osebne okoliščine Med osebne okoliščine (po 1. členom ZVarD) štejejo spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba ali katera koli druga osebna okoliščina. Gre za prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo, zlasti identiteto, ali pa jih posameznik ne spreminja zlahka. (Osebne okoliščine torej ne pomenijo neke določene življenjske situacije.) Kje se (lahko) dogaja diskriminacija Diskriminacija se lahko (po 2. členu ZVarD) dogaja na različnih področjih družbenega življenja, ki so povezana zlasti z zaposlovanjem, delovnimi razmerji, strokovnim usposabljanjem in napredovanjem, vključenostjo v organizacijo delavcev ali delodajalcev, socialnimi ugodnostmi, socialno zaščito in zdravstvenim varstvom, vzgojo in izobraževanjem ter z dostopom do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi. (Zagovornik za razliko od Varuha človekovih pravic obravnava kršitve človekovih pravic na način diskriminacije tudi na področju zasebnega sektorja.) Oblike diskriminacije Kot oblika je diskriminacija (po členih ZVarD od 6. do 11.) lahko neposredna ali posredna, nastopa pa tudi v obliki nadlegovanja, dajanja navodil za diskriminacijo, pozivanja k diskriminaciji in viktimizacija. Če je večkratna, množična, dolgotrajna oz. ponavljajoča se ali pa vsebuje ali bi lahko vsebovala težko popravljive posledice za diskriminirano osebo glede povzročitve škode njenemu pravnemu položaju, pravicam ali obveznostim, zlasti če je storjena v razmerju do otrok ali drugih slabotnih oseb, prepoznavamo hujše oblike diskriminacije. (Še posebno v primerih hujših oblik diskriminacije se Zagovornik zavzema za urgentno ukrepanje in tako čimprejšnjo zaščito žrtev diskriminacije.) Izjeme od prepovedi diskriminacije Obstajajo pa tudi izjeme od prepovedi neposredne diskriminacije (po 13. členu ZVarD): neenako obravnavanje zaradi določene osebne okoliščine ne pomeni diskriminacije, če takšno različno obravnavanje temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna, potrebna in sorazmerna. GRADIVO: Zagovornik - zloženka Predlog za obravnavo diskriminacije - obrazec

Dne 7. 5. 2019 bo potekala 3. redna seja Skupščine Socialne zbornice Slovenije v mandatnem obdobju 2018 – 2022. Skupščina bo obravnavala Poročilo o delu Socialne zbornice Slovenije za leto 2018 z zaključnim računom in Letno poročilo AJPES ter Program dela in Finančni načrt Socialne zbornice Slovenije za leto 2019. Izvedene bodo tudi nadomestne volitve za člana skupščine zbornice.

Fakulteta za socialno delo v sodelovanju z Društvom socialnih delavk in delavcev Slovenije vabita na 7. Kongres socialnega dela z naslovom Humanizem in etika v socialnem delu. Kongres bo potekal 16., 17. in 18. oktobra 2019 v Termah Vivat v Moravskih Toplicah. Humanizem in etika v socialnem delu Sedmi kongres socialnega dela nadaljuje tradicijo skupinske analize družbenih problemov, pri kateri so udeleženi akademska sfera, strokovnjakinje in strokovnjaki iz socialnega varstva in njegovi načrtovalke in načrtovalci, študentke in študentje, uporabnice in uporabniki. Živimo v času, ki od nas zahteva odločilen premislek o prihodnosti humanizma v organiziranih človeških skupnostih ter socialnih vprašanjih v lokalni, regijski in globalni perspektivi. Tematikam revščine, socialne izključenosti in raznovrstnim oblikam nasilja se pridružujejo vse bolj nujni problemi: uničevanje okolja, globalne migracije, prekarizacija, nove oblike razčlovečenja in povečevanje socialnih razlik, vojna žarišča in politični konflikti, medijski napadi na socialne službe, ki zmanjšujejo zaupanje v socialno državo, in oblastna instrumentalizacija stroke socialnega dela. Ti procesi zadevajo vse nas, najbolj pa uporabnice in uporabnike socialnovarstvenih storitev. Kaj pomenita humanizem in etika v socialnih službah in kako zagotoviti dobro obravnavo? Kako razvijati zeleno socialno delo in okrepiti avtonomijo socialnega dela? Kongres bo priložnost za poglobitev teoretičnih in strokovnih znanj, mednarodne izmenjave, strokovno in prijateljsko povezovanje in krepitev skupnosti socialnih delavk in delavcev in drugih poklicev v socialnem varstvu. Nosilne teme kongresa Socialno delo in država/socialno delo kot država: etični razmisleki Socialno delo v medijih Globalni izzivi: zeleno socialno delo; socialno delo in politični konflikti; globalne migracije v luči humanizma Revščina, prekarizacija in socialno izključevanje v Sloveniji: etična ravnanja in humanistična drža Socialno delo in politični ekstremizmi v luči mednarodnih etičnih standardov socialnega dela Mednarodne primerjave socialnodelovnih praks Raziskovanje v socialnem delu Več o kongresu najdete na naslednji povezavi: https://www.fsd.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/kongres/uvodnik/

Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, v imenu Slovenske mreže prostovoljskih organizacij razpisuje 6. natečaj za priznanje Naj prostovoljec in Naj prostovoljka zaposlen/a v javni upravi za leto 2018. S priznanjem želijo izpostaviti zaposlene v javni upravi, ki v svojem prostem času opravljajo prostovoljsko delo in prispevajo k promociji prostovoljstva med zaposlenimi v javni upravi. Izbirali bodo med prijavljenimi kandidati, ki sodelujejo na prostovoljskih projektih in se aktivno odzivajo na potrebe skupnosti. Kriterija za izbor sta tudi število opravljenih prostovoljskih ur kandidata/kandidatke v letu 2018 ter način promoviranja prostovoljstva med svojimi sodelavci. Prijavitelj za nagrado je lahko le javna uprava. Nagrajenec in nagrajenka bosta slavnostno razglašena na Slovesnem dnevu prostovoljstva, ki bo 14. maja 2019. Več o natečaju si lahko preberete v spodnjih dokumentih in na naslednji povezavi: www.prostovoljstvo.org/aktivnosti/naj-prostovoljec-zaposlen-v-javni-upravi-2018. Vabilo za prijavitelje Prijavnica

Socialna zbornica Slovenije na podlagi 8. člena Pravilnika o načrtovanju, spremljanju in izvajanju supervizije strokovnega dela na področju socialnega varstva objavlja Javni razpis za pridobitev licence za supervizorja v socialnem varstvu za leto 2019. Rok za oddajo vlog je 29. april 2019. Dokumenti: Javni razpis za pridobitev licence za supervizorja v socialnem varstvu za leto 2019 Vloga - obrazec SU-1 Izjava - obrazec SU-2

29. 3. 2019 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 19 objavljen Razpis za prosto delovno mesto generalnega sekretarja Socialne zbornice Slovenije (m/ž) za mandatno obdobje 5 let. Rok za oddajo prijave je 6. 4. 2019 do 12. ure, če je prijava osebno oddana v tajništvu Socialne zbornice Slovenije, Ukmarjeva ulica 2, Ljubljana ali oddana na pošti kot priporočena pisemska pošiljka do 24. ure. Dokumenti: Uradni list Republike Slovenije, št. 19

Svetovni dan socialnega dela – 19. marec – dan v letu, ko socialni delavci po vsem svetu skupaj slavijo dosežke stroke. Svetovni dan socialnega dela v prvi vrsti nosi sporočilo o ozaveščanju družbe o prispevku socialnega dela in potrebi po nadaljnjem ukrepanju. Letošnja tema, ki jo ponosno predstavlja Mednarodna zveza socialnih delavk in delavcev (IFSW), se osredotoča na pomembnost družbenih odnosov tako v ključnih človekovih razmerjih kot širše v okolju in njihovo prihodnostjo.

HOFER je ob letošnjem dnevu žena predal donacijo, namenjeno ženskam, žrtvam nasilja. Z lastnim projektom »Negujmo spoštovanje« so v obdobju treh mesecev osveščali o pomenu medsebojnega spoštovanja. Varovankam slovenskih materinskih domov in varnih hiš pri Socialni zbornici Slovenije so tako že ob začetku projekta namenili 4.800 evrov, tokrat pa znesek dopolnjujejo še z 8.882,20 evri, zbranimi ob pomoči svojih kupcev. Pri HOFERju si v okviru lastne iniciative Danes za jutri skozi različne projekte prizadevajo spodbujati spoštovanje, medsebojno sodelovanje in pomoč sočloveku. Z lastnim projektom »Negujmo spoštovanje« zato pozivajo k osveščanju in prepoznavanju nasilja, ki velja za eno najbolj razširjenih oblik nespoštovanja. »Prepričani smo, da je prav osveščanje o problematiki nasilja, ki se pojavlja v vseh družbenih skupinah, ključnega pomena. Prav je, da o njem govorimo na glas in s tem opominjamo na pomembnost netolerance nasilja,« so povedali pri HOFERju in dodali, da moramo pomen medsebojnega spoštovanja negovati skozi celo leto. O problematiki nasilja je potrebno osveščati skozi celo leto Ob predaji donacije, ki so jo namenili ženskam, žrtvam nasilja, so se za izkazano spoštovanje zahvalili tudi svojim kupcem, ki so k donaciji prispevali z nakupom enega izmed petih izdelkov lastne blagovne znamke OMBIA. Zbrana sredstva so namenili varovankam slovenskih materinskih domov in varnih hiš pri Socialni zbornici Slovenije. Simboličen darilni bon je prevzela Suzi Kvas, predsednica Sekcije za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji ter ob tem poudarila pomen sodelovanja: »Spoštovanje in sodelovanje sta vrednoti, ki ustvarjata spremembe. Žrtve nasilja se pogosto soočajo ne samo z osebno, temveč tudi s finančno stisko, zato iskrena hvala vsem kupcem in podjetju HOFER za predano donacijo in podporo, ki jo žrtve nasilja resnično potrebujejo.« Ob dogodku so pri Socialni zbornici Slovenije še poudarili pomembnost osveščanja skozi celo leto in ne samo ob posebnih dogodkih. »Spoštovanje je naša pravica in hkrati tudi dolžnost. Ne pozabimo ga vsakodnevno negovati s spoštljivimi medsebojnimi odnosi.« Donacija za ženske iz varnih hiš in materinskih domov Projekt Negujmo spoštovanje, ki so ga pri HOFERju začeli z donacijo v vrednosti 4.800 evrov, je potekal od 25. novembra 2018 pa vse do konca februarja 2019. V tem času so kupci na policah HOFERjevih trgovin lahko izbirali med petimi izbranimi izdelki lastne blagovne znamke OMBIA - mazilo za ustnice, krema za roke, negovalna krema za telo, šampon za moške in gel za tuširanje za moške. Z nakupom vsakega izmed petih omenjenih izdelkov za nego, je HOFER 10 centov namenil varovankam slovenskih materinskih domov in varnih hiš pri Socialni zbornici Slovenije. Zbrana donacija v višini 8.882,20 evrov je tako še presegla lanskoletni znesek 7.275,80 evrov. Znesek bo, enako kot lani, namenjen terapevtskim oddihom žensk iz varnih hiš in materinskih domov. Več o projektu najdete na daneszajutri.hofer.si. Predaja simboličnega darilnega bona.

Predmet javnega povabila je izbor strokovnjakov/ekspertov za predlog liste članov ekspertne skupine za reševanje ugovorov iz 94. čl. Zakona o socialnem varstvu, ki ugotavljajo utemeljenost posameznega ugovora. Namen javnega povabila je oblikovanje predloga liste ekspertne skupine petnajstih članov, ki bodo v postopku ugotavljali utemeljenost ugovora, v katerem sta dolžna sodelovati izvajalec, zoper katerega je vložen ugovor in upravičenec. Pri oceni utemeljenosti ugovora na izvedeno socialnovarstveno storitev senat upošteva usklajenost izvedbe z določili veljavne zakonodaje, z normativi in standardi za področje socialnega varstva ter s predpisanimi strokovnimi postopki. Več o pogojih in načinu prijave, postopku imenovanja na predlog liste ter ostalih informacijah najdete v pridanih dokumentih. Dokumenti: Javno povabilo k sodelovanju za predlog liste članov ekspertne skupine za reševanje ugovorov Prijava na jvno povabilo za predlog liste članov ekspertne skupine za reševanje ugovorov

12. marca 2019 smo na zbornici izvedli 1. Socialni klub na temo Socialna aktivacija. Jana Lovšin iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v uvodnem delu predstavila razvoj ideje o socialni aktivaciji, trenutno situacijo glede izvajanja programov in delovanju sistema/mreže koordinatorjev za socialno aktivacijo. Mag. Martina Trbanc iz Inštituta RS za socialno varstvo se je osredotočila na refleksijo razvoja projekta socialne aktivacije z vidika primerjave med potekom projekta in predpostavkami ter predlogi, ki so jih na IRSSV leta 2015 pripravili v okviru elaborata Podlage za pripravo in zagon projektov socialne aktivacije ter dosedanje ugotovitve spremljanja in ocene izvajanja socialne aktivacije. Mag. Anja Osojnik, v. d. direktorja Centra za socialno delo Ljubljana je predstavila vlogo centra za socialno delo in enotno vstopno točko, preko katerih uporabniki vstopajo v socialno aktivacijo in kasneje v programe. Sanja Belec iz Zavoda RS za zaposlovanje je poudarila, da ima socialna aktivacija pomembno vlogo pri naslavljanju potreb in iskanju priložnosti za dolgotrajne brezposelne osebe. V predstavitvi se je osredotočila na prepoznavanje ciljne skupine za programe socialne aktivacije in kaj ZRSZ pričakuje od programov socialne aktivacije. Barbara Grobljar, koordinatorka socialne aktivacije je v prispevku predstavila naloge koordinatorjev socialne aktivacije (KSA), ki se delijo na dva sklopa. Prvi sklop zajema naloge usmerjene v delo s kandidati za vključitev v dolge, kratke in hibridne programa SA, delo z osebami v času trajanja programa in spremljanje po zaključku programa. Drugi sklop pa so naloge usmerjene v mreženje akterjev na ravni regiji, navezovanje stikov in pregled mreže programov v regiji. Dr. Barbara Grintal, direktorica Gerontološkega raziskovalnega inštituta, ki je izvajalec dolgega programa »Socialna aktivacija – priložnost za zaposlitev« v regijski enoti Domžale – Kamnik. Udeleženci preko programa z različnimi aktivnostmi pridobivajo socialne, funkcionalne in delovne kompetence, s čimer se okrepi njihovo vseživljenjsko učenje ter se povečajo njihove zaposlitvene možnosti na trgu dela. Po predstavitvah je potekala strokovno vodena razprava, v katero so se aktivno vključili udeleženci z mnenji, predlogi in predstavitvijo dobre prakse. Dogodek sta moderirala in povezovala predsednik zbornice, mag. Nace Kovač in podpredsednica, mag. Barbara Kobal Tomc.

Socialna Zbornica Slovenije, v okviru katere deluje Sekcija za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, tudi v tem letu nadaljuje z dobrodelno akcijo »Majhna pozornost za velik nasmeh«, ki jo izvaja v sodelovanju z donatorjem, podjetjem Večer. Gre za pomoč materinskim domovom po Sloveniji, ki bodo z zbranimi prispevki olajšali vsakdan mamic in otrok, nastanjenih v njih. K sodelovanju ste vabljeni tudi posamezniki in organizacije, ki lahko dodatne informacije o akciji pridobite na naslednji povezavi: https://www.vecer.com/mesec-zensk/

Varuh človekovih parvic RS je za nemene uresničevanja zagovorništva otrok pripravil tri tiskana gradiva, ki jih najdete v prilogi te novice. Gradiva so namenjena vsem, ki pri svojem delu prihajate v stik z otroki in njihovimi starši, zato naj vam priloženi izvodi služijo kot pomoč pri informiranju oseb, za katere je zagovorništvo otrok primerno, kot tudi nabor dodatnih informacij za strokovno javnost pri postopkih postavitve zagovornika otroku. Strokovna pomoč, ki jo nudijo zagopvorniki, vključuje psihosocialno podporo otroku, pogovore o njegovih željah, počutju in mnenju, seznajanjanje otroka s postopki in dejavnostmi na način, ki je razumljiv njegovi starosti in razvoju, iskanje najprimernejše rešitve skupaj z ozrokom ter spremljanje otroka pred organi in institucijami, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. Drugi ostavek 25.č člena Zakona o varuhu človekovih pravic govori, da mora organ, ki odloča o otrokovih pravicah in koristih, v svoji odločitvi posebej utemeljiti, kako je upošteval otrokovo izjavo in deloval v njgeovo največjo korist. Ker si vsi, ki delujemo na področju otrok, prizadevamo za doseganje najvišje koristi otrok, smo prepričani, da vam bodo priloženi izvodi v pomoč pri delu in poslanstvu. Vse publikacije so dostopne tudi v pdf. formatu na spletni strani Varuha: povezava. Če želite prejeti dodatne tiskane izvode, nam to sporočite na naslov: zagovornistvo-otrok@varuh-rs.si. V letu 2019 bo Varuh organiziral srečanje s strokovno javnostjo na vseh območjih Slovenije, kjer bodo podrobno predstavljene vsebine in postopki predstavitve zagovornika otroku. Na srečanjih bo mogoče prevzeti dodatne tiskane izvode publikacij in plakatov o zagovorništvu otrok. O datumu in lokaciji srečanj vas bomo obvestili, napoved dogodka pa bo objavljena tudi na spletni strani Varuha. Gradivo: Publikacija za strokovne delavce (centri za socialno delo, sodišča, svetovalne službe, zdravstveno osebje, policija, nevladne organizacije) Publikacija za laično odraslo javnost (starši, skrbniki, rejniki, drugi odrasli) Zgibanka za otroke/mladostnike